izpod strehe sveta,
mimobežno pogledujem nanjo,
v drobovju topa bolečina
in v veliko , leno
panonsko reko
zalučam svetleči
kamenček spomina,
tebe iščem v vsem
in povsod okoli,
kakor senca si z menoj,
da bi bilo drugače-
Bog ne daj,
na to niti
pomisliti ne smem