nasmeh me žgečka v ozadju zgodbe
in ducat bonbonov zaživi brez ovoja
ko na vogalu ulice zagledam damo s črnim klobukom
v čevljih z belimi podplati
pod pazduho počiva golota
in v rokah držim vrečico z bučnimi semeni
opazujem jo, kako si popravi pramen rdečih las
in odhiti naprej
lahkotno kot gosje pero
sem sama sposobna tako lahkotno dihati in utripati
se spuščati po stopnicah Frančiškanske cerkve
kjer mi skoraj vedno zdrsne
sem sama sposobna poleteti nad Benetkami
si nadeti tisto ljubljeno zlato masko
ki jo hranim v predalu za najin karneval
rekla sva, da bova šla, Ljubezen
na karneval
se skrila med maske
se držala za roke
in nihče naju ne bo povprašal po imenih
po krvi pod prsti
po čarobnih zvokih, ki preplavljajo najin val
in le midva letiva z njim
naprej in nazaj
nazaj in naprej
skozi line in svilne rjuhe
v steklo vzdihljajev
in najin začetek oblači
brazde svetlobe
brez sape
vse ti dam, Ljubezen
vse
kar sem
in kar nisem
zvok in sonce
osvetljeno kožo
stegna skozi dim
moj kostni mozeg

sheeba