Tu ni več bolečine,
modrasova zibelka v tišini
z usteci išče toplo gorovje,
a zagrize v tolažilni kavčuk.
Tu ni več žalosti,
radoživi plameni Hestije
so iz ambrozije prerasli
v pepel.
Tu ni več skrbi,
obteženo žrebe
prisloni obraz iz betona
in žejen sesa pri smrti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nemo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!