Vesoljni potop

Nekaj časa sem se pustil
obrisati pod nosom,
dokler moj oče ni dobil
živčne lakote,
v skrajni sili je ponoči
odprl svoj notesnik
in iz izpiljenih črnilnih saj
jedel sladki marcipan.

Potem sem se nekega
dušeče jasnega jutra
prebudil in našel boga.
Z ladjo je zasidral
očetove blodnje,
meni pa ponudil znanje,
in če bi mu bil zvest
tudi nesmrtnost,
pa sem zažvižgal,
pogoltnil očeta,
pretežek je bil
za moj sapnik,
potem sem napisal
še eno daljšo pesem
od vseh prejšnjih
in odsekal sidro.

Nemo

Komentiranje je zaprto!

Nemo
Napisal/a: Nemo

Pesmi

  • 11. 12. 2010 ob 20:38
  • Prebrano 840 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 210
  • Število ocen: 5

Zastavica