Se še spomniš najinih nasmehov,
se še spomniš najinih pogledov,
kemije,
ki med nama je tlela,
ko iskre ljubezni med nama so bile.

Najina ljubezen čudovita je bila,
čeprav se pretvarjam,
da nič mi ne pomeniš,
še vedno čutim jo,
čeprav sanjarim o drugih,
še vedno nate spomnim se.

A zdaj to je mimo,
našla sem princa,
princa na belem konju,
ki razvaja me,
vsako željo uresniči mi.

A kaj ko on ni ti.

Njegov pogled ni enak,
njegov nasmeh preveč znan se mi zdi,
da verjela bi mu.

Ljubim ga,
a ne tako kot sem ljubila tebe.

Vedno v mojem srcu boš,
upam,
da tudi jaz v tvojem,
a v vsaki stvari pride čas za slovo,
naj to,
bo pesem ta.

Dreja