Ko pada dež,
ko kapljice drsijo po oknu,
ko jih nemo opazujem,
kako polzijo in kako se združujejo,
se spomnim na najino ljubezen,
ki prav tako,
kot te kapljice,
zgodovina je postala.

Ko skozi majhno okno opazujem dež,
si želim čas zavrteti nazaj,
vse ponoviti znova,
znova okusiti srečo,
ki s tabo sem jo delila.

A kaj,
ko dež preneha,
tudi moje želje se končajo,
in v tišini mojih mislim,
ostanejo neizrečene.

Dreja