Ko snežinke tiho padajo na tla,
ko jih opazujem,
kako se premikajo v soju luči,
pomislim na dan,
na popolni dan,
ki s tabo sem ga preživela.

Še zdaj,
vse kot pravljica se mi zdi,
le spomin močan,
me prizemlji.

Me iz sanjarjenja zbudi,
v resničnosti prebudi.

A kaj,
ko moje sanjarjenje se nikoli ne konča,,
kajti dan,
popoln kot bil je ta,
le redko se zgodi,
spomin nanj pa živi
do neskončnosti.

Dreja