Krivda
pospravili smo ostanke svojih teles
v pisane kovčke
s hitro pošto smo jih poslali
na luno
na mars
zaklenili smo se v matične ladje
okostja naših duš
so šklepetala od mraza
srca so bila nema kot vesolje
ljubili smo se v kapsuli iz titana
v hladnih skafandrih so nas dušila čustva
parili smo se s fotoni v trdem osrčju zamrznjene teme
sipali smo žveplo in fosfor
grizli
v svinec
v azbest
diamantne konice so zarezale v beločnice
čez otrple zenice je kri zalila pogled
sončni pletež je razpletla topa bolečina
počasi smo nasedli na ledeno čer
marmorni sarkofagi zevajo prazni
krivda nas žge kot novorojeno sonce
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 29. 11. 2010 ob 19:09
- Prebrano 1019 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 852
- Število ocen: 24
