Prebrisano je bíla svojo bitko,
še živčne strupe, da bo bolj opojno,
odvrgla je, da bi dobila vojno -
še zlodej ji opeval je čestitko.

Pregnusna to bila so nje dejanja,
oznanja nam potop in grob odstira,
golazen, ki s cinizmom jo prezira,
kakopak miši smo, a ona kanja.

Nagnita trupla – njena sočna bira,
a bela kost za njen korak grbanja!
Spotakne se, na njo preži sekira -

zamahne - snubi rdeča jo kotanja.
Vabljivo naj se pekel ji odpira,
zdaj v vrelem kotlu naj nebesa sanja.

jabolko