Šopek rož

Bila sva otroka, ko si me prvič poljubil
In se vame noro zaljubil.
V tebi sem videla popolno življenje,
Včasih ljubezen, včasih trpljenje.

Poročila sva se pozno spomladi,
Ko so rože cvetele in selili se nomadi.
Pogledal si globoke me v oči,
Ljubezen in sreča v meni žari.

Včasih sem ti rekla za rože
A ti nisi mogel s svoje kože.
Ne glede kako sem si želela
Podarjenih rož nisem nikoli imela.

Otroci odrasli so, imeli vnuke,
Imeli so srečne dni, prestajali muke.
Včasih sem rekla, da ni me minilo,
Želela sem šopek, le šopek rož v darilo.

In sedaj po mnogih letih zvestobe
Stopaš do groba zaradi podobe.
Željo po meni želiš si močno
In mi prinašaš šopek rož v slovo.

Atena

Komentiranje je zaprto!

Atena
Napisal/a: Atena

Pesmi

  • 22. 11. 2010 ob 22:47
  • Prebrano 792 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 94

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!