Nekaj o meni

Od nekdaj sem uživala v kakeršni koli umetnosti. Zato nekaj svojega prostega časa posvečam pisanju pesmi, proze pa tudi ustvarjanju glasbe. Igram več inštrumentov, pišem vse vrste pesmi, nekatere bolj razumne, nekatere manj. Pišem, kar čutim in kar mislim, da je prav oz. kar vem, da ni. Kakor koli ne zanima me preveč kaj si drugi mislijo o meni. Imam nekaj dobrih prijateljev, nekaj tistih, ki me ne marajo (stvari imam rada razjasnjene in če me kaj muči povem v obraz, kar včasih ljudje vzamejo za slabo), a rada verjamem, da je le-teh manj. Ne maram hinavcev in tistih ljudi, ki imajo nadzor nad drugimi. Imam pa problem, da sem včasih brez hrbtenice in se ne upiram, če me kdo ovira oz. duši. Večinoma pišem samo tiste pesmi, katerih zgodbo sem doživela ali pa sem si želela doživeti. Teme okvirno temeljijo na resničnih dogodkih. Reči pa moram, da sem srečno zaljubljena, a kot vsaka ljubezen ima tudi moja vzpone in padce. Moj življenski moto je, da se moraš enostavno prepustiti toku, če pa zaideš v brzice poskužaj priti v mirnejši del reke. Sploh pa nekaj brzic nikoli ne škodi življenju.
Pravijo, da imam živahno osebnost, četudi so moje pesmi večinoma temačne. Rada pravim, da sem se rodila 10 let prepozno, ker so v največ primerih všeč stvari, glasba, način oblačenja iz prejšnjega stoletja. Objavija nisem še nobene pesmi, le na kakšnih forumih in podobno. Poleg prekrasnega fanta, ki zna biti včasih nevzdržen in katastrofalen mi največ na svetu pomeni starejša sestra, ki mi daje vzgled in pogum za naprej.