Silna - sonet
Povej, mar v pesmi iščeš kdaj uteho
in nekaj, kar ti lačnemu pomaga?
Se zdi ti kdaj, da sploh ni tvoja zmaga,
če spraviš nekaj verzov, črk pod streho?
Ne čudiš kdaj, da Silna sama išče
si pot iz tvojih smislov domovanja;
Si, zdi se, le nekdo, ki bolno sanja
in zanjo le pomožno si rastišče.
Priznaj, da jokaš, ko iz tebe vleče
spoznane stihe, ki prerano zreli
zapuščajo zidove tvoje ječe;
odidejo čeprav še ne bi smeli!
Ker, pesnik, nimaš te hotene sreče,
da Silno pesem bi kot tvojo vzeli.
in nekaj, kar ti lačnemu pomaga?
Se zdi ti kdaj, da sploh ni tvoja zmaga,
če spraviš nekaj verzov, črk pod streho?
Ne čudiš kdaj, da Silna sama išče
si pot iz tvojih smislov domovanja;
Si, zdi se, le nekdo, ki bolno sanja
in zanjo le pomožno si rastišče.
Priznaj, da jokaš, ko iz tebe vleče
spoznane stihe, ki prerano zreli
zapuščajo zidove tvoje ječe;
odidejo čeprav še ne bi smeli!
Ker, pesnik, nimaš te hotene sreče,
da Silno pesem bi kot tvojo vzeli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
- 22. 11. 2010 ob 22:47
- Prebrano 698 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 407
- Število ocen: 17
