Marija Magdalena

Neizgovorjene strasti
se prebujajo
na dnu
mojih voda.

V temo padam.
Ne bojim se je več.

Zakaj se ne bi potopila v njeno globino.
Mehko zdrsnila v žametno praznino.
Da se spočijem.
Pripravim na novo rojstvo.

Pripravim na pot med globoke kanjone.
Iskat mane za svojo sestradano žensko.
Razbit ogledala, ki jih držijo nanjo.
Naj jih obrnejo nase.

Zakurila bom ogenj.
In se uzrla v čistem odsevu tolmuna pri svojem izviru.



Romanja

Komentiranje je zaprto!

Romanja
Napisal/a: Romanja

Pesmi

  • 16. 11. 2010 ob 01:55
  • Prebrano 725 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 280
  • Število ocen: 6

Zastavica