Kot otrok sem s teboj
Gladina zemlje valovi drugače
in drugačno kožo ima kamenje.
Zrak je živ, in jutra živa.
Spet se spomnim,
kako diši morje.
Ni praznih besed.
Čas izgine.
Jaz izginem.
Postanem tišina.
Tudi med temi hladnimi stolpnicami
mi je toplo,
ko sem s teboj.
Ne vem,
kam greva,
in kdaj bo konec noči.
Tukaj si.
Le to je pomembno. Romanja
Napisal/a: Romanja
Pesmi
- 16. 11. 2010 ob 02:06
- Prebrano 713 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 300
- Število ocen: 7