Ko počasi odraščam spoznavam,

resnice prirejene, zamegljene,

odkrivam otoke v črnih oblaki,

vdihujem prašne delce vsakdana.

Spoznal sem resnic resnico

na tronu kraljic kraljico,

plezal skozi vsa okna hiš,

stresel laž kot vetra piš.

Splezal sem na isto goro,

pogosto priplezal sem na vrh,

pot vedno bila je ista,

a na vrhu zgodba bila je različna.

Zajahal bom neskončni val,

kot stari deskar proti soncu,

bo odnesel veter me v pozabo,

me imel bo pes za vabo.

Sašo Vizjak