ko si ugotovila
da se svetu jebe za tebe
si vedela tudi
da je vse okoli tebe
ena zarukana zadrgnjena zafukana
pretesna izba
v kateri se spotikaš ob lastne zasušene odvržke
in neposrečene namišljene artefakte

pa si šla drugam
ko si tam dobila prvi pljunek
v vsega vajeno faco (ne pravzaprav je bila grimasa
in ti nisi bila več ti)
si vedela
da je ves svet ena zarukana pretesna izba

kjer te bitja
ki ti nikakor niso všeč
sploh ne razumejo
pravzaprav so vsi prasci ker te nočejo razumeti

pred vedno rdečim nosom
od joka od tožbe od hipohondričnih izpadov
so bila vedno tista vrata
pa jih nisi hotela opaziti
ker imajo zate prenizek prag
pa pretežke okove pa škripajoče pante
pa zaprta so zaprta
se ti zdi veeeedno zaprta
pa drugi se tam drenjajo jebemti
praviš

samo roko bi stegnila pritisnila na kljuko
(pa kaj če je nenavadna kriva
ne najdeš pravega grifa mater praviš)
pa bi stoposto
našla izhod iz te preklete zafukane
vsepovsod reztegnjene izbe

Lidija Brezavšček - kočijaž