Te samota ne vara ?


Kje je tisti, ki te podnevi noče
kdoje tisti, ki te ponoči kliče
kje tisti, ki te hoče...
Je to trik samote, ki ti laže, vara,
praznina, ki te namerno zavaja.
Morda je potreba po družbi le iluzija,
kot lakota po lastnini.
Je želja imeti koga ob sebi,
kot želja se ga napiti,
je, kot hrana, ki je ogabna, ko te zasiti …
morda bolezen s katero želiš okužiti še nekoga,
so ti strahovi najbolj blizu resnice
in kako, da te samega z njimi ni strah?

Je smisel v samoti … v zmoti,
je družina prvinska vrlina
ali le sebična množina,
tradicija, podaljšanje sebe, priimka?

Bojim se, da se v globini teh
vprašanj odgovori dušijo brez kisika,
da jih zemlja vedno stisne v prah
do ponovnega povratka- spočetja.

Morda boš ponovljen preziral samoto.

aco ferenc

Komentiranje je zaprto!

aco ferenc
Napisal/a: aco ferenc

Pesmi

  • 03. 11. 2010 ob 00:03
  • Prebrano 856 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 484
  • Število ocen: 12

Zastavica