ko sledljivi pogledi plešejo
bosi tango na sambo

več lahko pove le nem
ker ne govori laži

na žlici pregrete resnice
hočejo razumeti stvari
takšne kot so njih obisti

ujeti tišino trenutka
v oglušujoči sapi smrti

gledaš srepo v znani nič
ko sam pred sabo
tvoj konj beži v dalj

v jantarjev cvet ovijem
njegov prašni zven korakov

in se ne vprašujem
ker ni moj čas

rjavi smeh ti krasi oči
ko bereš te nesmisle

zavita v ovoj
samocenzure ne dojameš
da je rjava barva
le prah ki se širi
in na žlici spreminja
svoje agregatno stanje

plesati votlega plesa
se ne da priučiti

gnesti slepe podobe
korakov gnilih
po slabih žilah

vaja dela mojstra

ob jasnih dnevih lahko vidiš
le plejade uročenih
iščočih večnosti zavist
lepote neskončne rjave.

escapenoize