Srce


Bil je tako nenapovedan začetek,
bil je jutro, ki se je začelo zgodaj.

V teku je prehitevalo poldne
in sonce je odpiralo topla krila.

Z osvetljenimi valovi
v plapolanju svetlobe.


Poldne bo prelomil,
nagib bo šel do teme.

Še predno utone čas,
še pred luno zaspijo sanje.


Ker sama hodim, ko me boli

IŽ-lev

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 23. 10. 2010 ob 09:24
  • Prebrano 1447 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 604

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!