[right][/right]
Gotovo se spomniš tistih dni,
ko igrali smo se do noči,
brez skrbi,brez bolečine
vsak dan otroštva mine.
Naše misli bile so drugje,
kdo je s kom...
kdo kam gre.

Tolikokrat smo se sprli,
res ne spomnim se zakaj.
Toliko spominov prezrli,
vse bi dala zanje. Zdaj.

In leta so tekla,
odrasli smo vsi.
Zdaj ceste,ulice,trgi,
kjer smo družili se
uživajo mir.
In mi,ki smo eno bili,
s časom tujci smo postali.
Kako žalostno je,
da prelepo otroštvo
bomo s spomini pokopali.

Vesnica