Odpri, kletar! Ta vrata, za katerimi
je žlahtna rdeča tekočina,
pa mi natoči v kupico
da poteši se duša, žejna vina.

Kakor boga te bom častil,
če mi nameniš kapljic par,
nihče pogrešal jih ne bo,
ne vrag, ne bog, ne gospodar.

A če zavrneš mi prošn'o,
dol v pekel te priporočim,
kot vrag zakuril bom grmado
da tebe nanjo položim.

ko vzamejo te rdeči zublji,
in ko postaneš sivi nič,
si sam postrežem v tvoji kleti,
ki jo bo kmalu vzel hudič.

coprnica z barja