Prsti mrzli, okoreli
drobim prhneče rumene ,rjave liste
prazno je, v meglicah te jeseni gledam tvoj privid
odkar te ni,nihče več, veš, se me ne razveseli
Jokaš kdaj? Tako na samem, da te ne vidijo oči,
ti je težko, ko vate zre samo nočno nebo,
sence črnih le dreves in jesenski vzhodni veter,
šteje ti kosti. Jokam zdaj...