TJULNOV PROTEST

še maloprej sem dihal,
ves gibek
in topel -
ožarjen od norosti zemlje
sem poljubljal morje
in
ledeno ploščad….

potem sem umirajoč obležal….

mlaka krvi zdaj
barva deviški sneg
v moje okrogle črne oči,
iztekajoče
in
že skoraj prazne,
na pragu
čudenja,
še vedno ne razumem
čemu ta prezgodnji konec…

…v deželi mnogih milj,
se votlinaste gospe šopirijo
v tjulnovih plaščih -
pohabljene,
z žabastimi nasmehi,
mrestijo na portalu praznih ikon,
kjer je ubijanje edini cilj

Tania-RONINA