Vse se stali v Nekoč
Vse se stali v Nekoč…
Ostaja brez sledi….
Oddaljena otroška govorica,
sošolci, prvi A, ki ga več ni
in malih modrih škorenjcev sledi…
V albumu, ki ga nihče ne gleda,
ujeti v črnobeli čas
so dedek, babica, siva soseda
in dete v plaščku, ki v rokah drži
rjavega prikupnega medveda.
Na vsaki sliki čas neusmiljeno pečati…
Brezbrižno stara vse te blede slike.
Kdaj že postaral je ljudi, njih like,
in ni mu mogel nihče ubežati.
Tam oče, mati…
(njega par let ni)
in pa skupinska slika - 8 c.
obrazi nasmejano resni…
mala matura reklo bi se
v neki daljni odcveteli vesni…
In tu planine pno se v lisasto nebo.
Morda je fotograf za to bil kriv,
ki slike ni dovolj dobro razvil,
premalo časa jo pustil v fiksirju?
Pa vprašaj ga, če ga lahko,
ko duša pluje zdavnaj mu v vsemirju….
Vsaj to, kar zdaj v rokah držim,
ostalo je za njim…
Za mano niti toliko ne bo.
Morje, Izola, Piran in skalne stene…
Valovi, barka vklesana v čas,
najljubši stric, ki belih sveč plamene
na grobu mu prižiga kdo izmed nas.
* * *
Le to lahko zdaj rečem?
Je bilo.
Slavist bi rekel le - pretekli čas,
nekdo zamahnil komaj bi z roko,
a jaz najraje bi razjokal se na glas.
Ostaja brez sledi….
Oddaljena otroška govorica,
sošolci, prvi A, ki ga več ni
in malih modrih škorenjcev sledi…
V albumu, ki ga nihče ne gleda,
ujeti v črnobeli čas
so dedek, babica, siva soseda
in dete v plaščku, ki v rokah drži
rjavega prikupnega medveda.
Na vsaki sliki čas neusmiljeno pečati…
Brezbrižno stara vse te blede slike.
Kdaj že postaral je ljudi, njih like,
in ni mu mogel nihče ubežati.
Tam oče, mati…
(njega par let ni)
in pa skupinska slika - 8 c.
obrazi nasmejano resni…
mala matura reklo bi se
v neki daljni odcveteli vesni…
In tu planine pno se v lisasto nebo.
Morda je fotograf za to bil kriv,
ki slike ni dovolj dobro razvil,
premalo časa jo pustil v fiksirju?
Pa vprašaj ga, če ga lahko,
ko duša pluje zdavnaj mu v vsemirju….
Vsaj to, kar zdaj v rokah držim,
ostalo je za njim…
Za mano niti toliko ne bo.
Morje, Izola, Piran in skalne stene…
Valovi, barka vklesana v čas,
najljubši stric, ki belih sveč plamene
na grobu mu prižiga kdo izmed nas.
* * *
Le to lahko zdaj rečem?
Je bilo.
Slavist bi rekel le - pretekli čas,
nekdo zamahnil komaj bi z roko,
a jaz najraje bi razjokal se na glas.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 24. 01. 2008 ob 15:46
- Prebrano 1145 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 380
- Število ocen: 13
