čeprav ne obstajaš, prebivaš v meni
včasih te slišim
kako prhutaš v moji krošnji
izgubljena
pozabljena
senca ti je že zdavnaj
nehala slediti
in tvoje besede
so za vedno obtičale
v grlu belega kamna
kot pusta pokrajina
blediš na soncu
košček za koščkom
izginjaš
v mehko temó Legy
Napisal/a: Legy
Pesmi
- 27. 08. 2010 ob 18:34
- Prebrano 856 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 958
- Število ocen: 25
