Sva
In je dopust
in dogovorjeni mesidž
in pobeg, ki to ni, saj je vračanje v domovanje duše;
je umik iz današnjosti sorodstveno povezane z včerajšnjostjo.
In je brezdežnikast deževni dan
in hrepeneče čakanje
in stara akacija
in pod njo klafeta
in pod njo mož;
nasmejan, preznojen, premočen, zapacan, zadovoljen, zaljubljen, njen.
In je preporod zazabljene sreče
in drsenje z znojem pomešanega kapljičastega neba po hrbtni struni.
In je Ona.
In so na žaru pečeni jurčki
in je neko tolmunasto oko
in je hlebček še vročega koruznega kruha
in je nek žvenketajoč smeh
in sta dve vrsti sira
in dvoje izzarebrnih utripljajev.
In je spomin na sobo,
ki ji ni bilo dopuščeno vladati s svojo hladno (ne)vsebino.
In je spomin na tisočero toplih sob.
In je sto let njunega znanstva, skrčenih v en sam božanski mesec dni.
In je mesec dni njunega znanstva, pahljačasto razprt skozi stoletja.
In je pivo, zato, da podaljšuje odhod
in je pitje ljubezni skozi prileganje ustnic
in je medsebojna poezija
in je daritev sebe, sebe, sebe, sebe, sebe, sebe.
In je brezčasje spesnjeno s trenutkov.
In je štropotanje nebesnih solz po platneni strehi
in je avgustovski vonj njunosti
in lapornat pesek, ki ga je treba potipati
in bonsai, ki ga je ustvarila ista bičajoča preteklost kot njiju.
In je umirajoča kopula sem
in je rojevajoča se kopula sva.
in dogovorjeni mesidž
in pobeg, ki to ni, saj je vračanje v domovanje duše;
je umik iz današnjosti sorodstveno povezane z včerajšnjostjo.
In je brezdežnikast deževni dan
in hrepeneče čakanje
in stara akacija
in pod njo klafeta
in pod njo mož;
nasmejan, preznojen, premočen, zapacan, zadovoljen, zaljubljen, njen.
In je preporod zazabljene sreče
in drsenje z znojem pomešanega kapljičastega neba po hrbtni struni.
In je Ona.
In so na žaru pečeni jurčki
in je neko tolmunasto oko
in je hlebček še vročega koruznega kruha
in je nek žvenketajoč smeh
in sta dve vrsti sira
in dvoje izzarebrnih utripljajev.
In je spomin na sobo,
ki ji ni bilo dopuščeno vladati s svojo hladno (ne)vsebino.
In je spomin na tisočero toplih sob.
In je sto let njunega znanstva, skrčenih v en sam božanski mesec dni.
In je mesec dni njunega znanstva, pahljačasto razprt skozi stoletja.
In je pivo, zato, da podaljšuje odhod
in je pitje ljubezni skozi prileganje ustnic
in je medsebojna poezija
in je daritev sebe, sebe, sebe, sebe, sebe, sebe.
In je brezčasje spesnjeno s trenutkov.
In je štropotanje nebesnih solz po platneni strehi
in je avgustovski vonj njunosti
in lapornat pesek, ki ga je treba potipati
in bonsai, ki ga je ustvarila ista bičajoča preteklost kot njiju.
In je umirajoča kopula sem
in je rojevajoča se kopula sva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 27. 08. 2010 ob 21:15
- Prebrano 1437 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1056
- Število ocen: 27
