Ravna modra črta.
In samost.
Prisiljen sem poslušati
šumeče glasove škržatov,
ki prihajajo iz krošenj.
Beli zahrbtni valovi
požirajo mimo bežeče ladje.
Rob pomola.
Opazujem oddaljeno obzorje.
Nimam črnih očal,
ki bi skrivale moje poglede.
Žičke, ki prenašajo klubske zvoke
so zakopane globoko
v pozabljeni prtljagi.
Pomotoma preberem časopisni članek,
kjer z rdeče-črnimi črkami piše
recept poletne romance:
Brez zadržkov (nobenih pomislekov),
Samo da »pride« in to čim večkrat.

Ravna modra črta valovi.
Z rokami se oklepam pomola.
Črne oči brez besed objamejo
panoramo okoliške počitniške idile.

Gasperrr