Z razprtim dežnikom
delam dolge korake
preko mračnih luž
in vlačim svojo senco
skozi brnečo tišino
in potegnem svoj strah
pod zamolkle luči.

V megleni praznini ulic
trzam ob zvenu noči,
med noge se mi zapletajo

psi z utrujenimi sprehajalci

in lačni pobiralci smeti.

Vame že lega spanec v upanju,
da ga zgornji sosed pijanec
to noč ne bo budil
s preglasnim pleskanjem
svoje žene v modro.

Marko Skok - Mezopotamsky