Zaman lajam na valove,
vsakič se zvalijo stran
in ko kotali jih plima
znova bevsknem, spet zaman.
Kot val nad obnemoglo miš
bi treščila ob skalo,
ko se zdi mi, da loviš
mojo glavo za na tnalo.
Če še zdaj ne znam igrati
z morjem slepih miši,
lajež mi le sapo krati,
zato je Bog vse tišji.
yoyoba