Izobčenca
Veder večer,
v zraku nemir,
hrepenenje,
neizrečena želja,
hotenje,
neubranljiva strast.
Hitiva
izpod luči,
beživa
od ozkih ljudi
v zavetje teme,
v gosto podrast.
Spotoma
trgava obleko
v morju dotikov,
neučakana,
vzburjena
in zbegana
greva
do konca sveta.
Gola in bosa
prekrita z roso
srečnih solza.
Da, izobčenca sva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
- 29. 07. 2010 ob 23:24
- Prebrano 869 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 204
- Število ocen: 7
