Se še kdaj spomniš
najinega prvega jutra?
Lebdela sva
v postelji izobilja
in sparjeni telesi
je hladila le
tenka rjuha blaženosti.
Vlaga iz utrujenih por
je ustvarila meglo,
zbal sem se,
da izgineš z njo.
Vklenil sem te
in najina igra ljubezni
še vedno poteka
brez dolgočasnih pravil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!