Slovo
stali smo ob tebi in nismo se mogli načuditi
kako zelo se lahko človek napihne
v noči po operaciji
bil si negiben kot doječa svinja
z izbuljenimi očmi hobotnice
si se jasno zavedal da lahko vsak hip
odideš
nekateri so noge občutili kot
flancate
spet drugim se je zdelo da visijo s tal
na tankih steklenih cevkah
za nekoga ki te je videl
kot nabreklo gmoto
zelenkastega
testa
je bilo vsega skupaj preveč
(najbrž tudi zaradi mladosti)
zato se je opotekel ven na poledenelo stopnišče
kjer je bila ograja iz elastike
in stene iz dima
takšno stanje je trajalo nekaj desetletij
vmes
si se udeleževal delovnih brigad
zgrožen opazoval vojake JNA
ki so bosonogi tlačili zelje in scali vanj
zgradil hišo ter se ga konkretno
zapil
začelo se je s spoznanjem
da si prevečkrat bos in tepen
in kot da ne bi bilo dovolj
se je priklatila vojna
v glinene sklede otroštva
ti je pričelo deževati
kamenje
in priznam
ko sem prvič videl tvojo nasmejano sliko
svetlolasega desetletnega
fantiča
so se mi v prsih podrle
ogromne skladovnice
mastnih hlodov
Nemci so odšli
v hiši niso našli ničesar razen
velike revščine in lačnih ust
takrat si po nekaj tednih spet odprl oči
čudežno vstal s postelje
vsem čistilkam razlagal kako si srečen
ker greš lahko spet sam srat
vnukom
v zraku demonstriral
vragolije z invalidskim vozičkom
jim obljubljal piknike
nabiranje polžjih hišk
in večerne sprehode ob obali
do sladoleda in nazaj
čeprav nisi niti črhnil o tem
sem te sumil da si v središču temne skice
videl nepozabno svetlobo
kar nekaj časa je trajalo
dokler te nismo ob naslednjem obisku
našli v drvarnici
med kupi umazanega perila
kakor natakar
je privihral gospod dohtar
in rekel da so naleteli na težavo
v obliki prastarih organizmov
ki non-stop fukajo
in nas ne jemljejo resno
da se boji da bodo storili vse
da so kosti luknjičaste
da organi klokotajo
da bodo poskušali
izprati s kamilico
in prišiti nazaj
potem je splezal skozi okno
čez mesec dni smo mu v zahvalo za ves trud
podarili nekaj steklenic vrhunskega vina
kilogram kave
in dve vstopnici za v kino
verjetno si bil tisti hip
najbolj zadet v življenju
še si gledal
izza povsem motnih oči
so silile
še vedno prisebne misli
tvoja polt me je spominjala na
mleto meso
jezik na kos hrastovega lubja
hotel si nekaj reči
pa je samo zaškrtalo
opazil sem tvojo prosojno dlan
ki je kot v počasnem posnetku
iskala dotik
rekel sem ti
drži se
pa srečno
te potrepljal po rami
in bežno oplazil s pogledom
morda sem se takrat
do grla v plimovanju
besed
prvič zavedel da sem stvor
povsem jasno mi je namreč bilo
da bom nekoč
ko zberem in uredim vsa dejstva
in malo odrastem
o vsem tem napisal pesem
v bistvu sem se tisti dan
ko sem stopal za tvojim pepelom
vrtel v ogromnem bobnu za žrebanje
in lovil karte na katerih so bile
simbolne upodobitve
človeških usod
nisem se oziral
in niti malo me ni zanimalo
kaj si ovce žirafe bivoli in konji
mislijo o mojem
skorajda prešernem nasmešku
ki je trdno koreninil
v odročnih jezerih
brezhibnega sočutja
kako zelo se lahko človek napihne
v noči po operaciji
bil si negiben kot doječa svinja
z izbuljenimi očmi hobotnice
si se jasno zavedal da lahko vsak hip
odideš
nekateri so noge občutili kot
flancate
spet drugim se je zdelo da visijo s tal
na tankih steklenih cevkah
za nekoga ki te je videl
kot nabreklo gmoto
zelenkastega
testa
je bilo vsega skupaj preveč
(najbrž tudi zaradi mladosti)
zato se je opotekel ven na poledenelo stopnišče
kjer je bila ograja iz elastike
in stene iz dima
takšno stanje je trajalo nekaj desetletij
vmes
si se udeleževal delovnih brigad
zgrožen opazoval vojake JNA
ki so bosonogi tlačili zelje in scali vanj
zgradil hišo ter se ga konkretno
zapil
začelo se je s spoznanjem
da si prevečkrat bos in tepen
in kot da ne bi bilo dovolj
se je priklatila vojna
v glinene sklede otroštva
ti je pričelo deževati
kamenje
in priznam
ko sem prvič videl tvojo nasmejano sliko
svetlolasega desetletnega
fantiča
so se mi v prsih podrle
ogromne skladovnice
mastnih hlodov
Nemci so odšli
v hiši niso našli ničesar razen
velike revščine in lačnih ust
takrat si po nekaj tednih spet odprl oči
čudežno vstal s postelje
vsem čistilkam razlagal kako si srečen
ker greš lahko spet sam srat
vnukom
v zraku demonstriral
vragolije z invalidskim vozičkom
jim obljubljal piknike
nabiranje polžjih hišk
in večerne sprehode ob obali
do sladoleda in nazaj
čeprav nisi niti črhnil o tem
sem te sumil da si v središču temne skice
videl nepozabno svetlobo
kar nekaj časa je trajalo
dokler te nismo ob naslednjem obisku
našli v drvarnici
med kupi umazanega perila
kakor natakar
je privihral gospod dohtar
in rekel da so naleteli na težavo
v obliki prastarih organizmov
ki non-stop fukajo
in nas ne jemljejo resno
da se boji da bodo storili vse
da so kosti luknjičaste
da organi klokotajo
da bodo poskušali
izprati s kamilico
in prišiti nazaj
potem je splezal skozi okno
čez mesec dni smo mu v zahvalo za ves trud
podarili nekaj steklenic vrhunskega vina
kilogram kave
in dve vstopnici za v kino
verjetno si bil tisti hip
najbolj zadet v življenju
še si gledal
izza povsem motnih oči
so silile
še vedno prisebne misli
tvoja polt me je spominjala na
mleto meso
jezik na kos hrastovega lubja
hotel si nekaj reči
pa je samo zaškrtalo
opazil sem tvojo prosojno dlan
ki je kot v počasnem posnetku
iskala dotik
rekel sem ti
drži se
pa srečno
te potrepljal po rami
in bežno oplazil s pogledom
morda sem se takrat
do grla v plimovanju
besed
prvič zavedel da sem stvor
povsem jasno mi je namreč bilo
da bom nekoč
ko zberem in uredim vsa dejstva
in malo odrastem
o vsem tem napisal pesem
v bistvu sem se tisti dan
ko sem stopal za tvojim pepelom
vrtel v ogromnem bobnu za žrebanje
in lovil karte na katerih so bile
simbolne upodobitve
človeških usod
nisem se oziral
in niti malo me ni zanimalo
kaj si ovce žirafe bivoli in konji
mislijo o mojem
skorajda prešernem nasmešku
ki je trdno koreninil
v odročnih jezerih
brezhibnega sočutja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Luštrek
- 27. 07. 2010 ob 14:50
- Prebrano 1466 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 865
- Število ocen: 19
