Je to kako se v srečo srd povrne
ko lahno in potiho govorijo
je to kako počasi te želijo
in čas kako prehitro se obrne

je to kako lasé imajo črne
in leta ki tako zelo dišijo
je to kako na prsih izdrhtijo
in suvajo ti v kožo grobe trne

je to kako bohemi monotone
dni menjamo za dušo prometeja
pretežke gledamo odvreči krone

je to kako zvečer Kasiopeja
nemir razreže v bele lampijone
ki padejo na ustje negližeja

Anja Koretic