Sprehajam se po Ljubljani.
Svoje prosojno telo nastavljam nočnemu soncu.
V tem času je spremenjena, drugačna
in to sprejemam z vsem svojim bitjem.

Uporabljam blazinice svojih oči.
Prebiram zgodovino prehojenih korakov.
Lice nastavljam vsem stranem neba,
da bi ujel vso bit edinstvenosti mesta in noči.

Pozdrav prijatelju pesniku
in že pohodim obrežje Ljubljanice.
Spremljam njen uspavajoči tok
in plesanje dreves v ritmu sambe.

Zakorakam v svojo ljubljeno
in njen objem.
Vrnem se.
Kmalu.

Kala