Ni barv

Hiše brez ljudi,
že zdavnaj
okamenele sledi,
kosti vzpenjajoče
se v griče,
posušene struge
že izginulih rek.
Skale, kamenje, pesek
in nebo vrženo proč,
sonce je večno zašlo,
mesec nikoli več vstal.
Nikogar ni,
ki bi kričal,
samo tišina je ...
Nikogar ni,
ki bi se spominjal,
spomina sploh ni,
na pozabljena leta.
Ni barv,ni življenja ...
Je le samotna otožna smrt.

Marko Skok - Mezopotamsky

Komentiranje je zaprto!

Marko Skok - Mezopotamsky
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky

Pesmi

  • 13. 07. 2010 ob 00:35
  • Prebrano 864 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 225
  • Število ocen: 6

Zastavica