Natočiš si kozarec pomarančnega soka,
na pločniku je pred tabo razpoka,
preveč za čas ti gre
in spotakneš se.
Na tleh si.

Pomarančni sok je po pločniku zlit,
kaj je sploh ostalo?
Kar obupati,
ležati?

Ob meni ni padel,
jaz pa sem padel,
zdaj ležim.

Tako je treba,
dvigam se.

Zdaj stojim.

1900štiriin90