V spominu vetra so vse majske zgodbe,
aprilske šale, marčevska bujenja,
vsa spomladanska daljna hrepenenja,
nedorečene želje, smisli, sodbe.

V njegovih shrambah verzi so poletja,
junijske trave, julij v morja zibki.
Avgustovski premiki, vroči, gibki,
rumen odsev, čar sončničnega cvetja.

Vse želje spiha v blag zavoj jeseni,
septembra se poleže v zlato žito.
Oktobra gre v barvitost gozd zeleni,

november pride, ko prav nič prikrito
najavi zima svoj primik ledeni.
V zapečku ždi decembra zgodba skrito,

+
da v novo leto sveže upe vriše.
Cel januar snežakom trup popravlja
in februar zelenost že najavlja ...
V pomlad spet veter stare rime piše.

Lidija Brezavšček - kočijaž