Mehkoba spomina
Vse je bilo
selitev ptic
ozka elipsa
nad bleščavo
brezbrežja
v teži sopare
drobceni dež
ki je padal
na prazne terase
najinih srečanj
in tavanj
mokri veter
bo izpral
venečo samoto
s tvojih
jutranjih ur
v mrki vonj
pozne jeseni
in združil žalost
iščočih se ptic
v čebljanje spomina
kjer ulice krotko
vanj tkejo podobe
in slišiš v daljavi
že skoraj
zamrle glasove
Karel
Napisal/a: Karel
Pesmi
- 10. 01. 2008 ob 17:12
- Prebrano 941 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 787
- Število ocen: 26