Stara, izmučena lupina.
Morda je bila stesana prav za prevažanje gospode ob lepih opoldnevih.
Dame s senčniki in žvrgolečimi glasovi – le kam so razgrnile tista košata krila? In gospodje so veslali, poslušali, ali pa s kakšnimi znanstvenimi razlagami, o katerih niti sami niso imeli dosti pojma, osvajali gospodične.

Danes so dame zamenjali pajki, široka krila kupi listja na dnu in za senčnik je hrastova veja, ki moli nad vodo.

Morda so bili pa ribiči tisti, ki so blodili s čolnom po ribniku.

Eno je gotovo. Čas je svoje delo opravil dobro. ČOLN je varno pripeljal na obalo, kjer se nežno pogreza v mehko blato in mulj. In spet, kot je to bil včasih, postaja isto z vsem, kar je pripravljeno za ponovno rast.

Kaj pa dame?

Tudi.

Milan Novak