Vedno pijem svežo KRI.
Postana je lepljiva in neokusna.
Sveža kri je sladka
in tako polna volje po življenju.
Po grlu odteka kot življenje sámo.

Posušena je zelo uporabna.
Kot začimba
za okus
za trenutke,
ko zmanjka sveže.

Običajno se zabodem sam.
Redkokdaj si dovolim, da mi to stori kdo drug.
Sprva, da. A danes ne več.
Poskušam ujeti vsak brizg.
Imam še zmeraj močno srce.

Z dlanjo pobrišem zadnje kaplje.
In na steno duše
s prstom
napišem nov verz.

Milan Novak