Beneška čipka XVIII.
Sediš na žametni klopi.
Rahlo prebiraš tipke
v neznani,
otožni melodiji le iz nekaj akordov.
Nisem ti vrnila pogleda.
V mislih sem posnela
obledelo melodijo,
se neslišno približala
kot odljuba dotika,
ki zdrsne s prsti po robu klavirja
in šine nazaj,
v nova prostranstva.
Obljuba ostaja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sasa strnad
- 10. 05. 2010 ob 14:53
- Prebrano 788 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170
