Brizgalna
Zvečer strmijo okna navzven.
Ščemi. In misel zajadra tja,
kjer ni muh. Kaj kruli pod
vzglavjem? Spet bo parada:
tankist ima tankega. Vtikač
se ne vda. Lenin brni kot komar.
V mehurju tiktaka minljivost.
Bo tokrat dovolj za oba?
Vprežena v sivo vsakdanjost
se teta plaho nagne nadme: pove,
da sem včeraj brizgal kot veper.
Stene drhtijo kot za šalo.
In spet: ne jenja drhteti, vreščati,
ne zna drugače. Slavolok otrpne, plin
se zvrtinči navzgor. Diha po ribje.
Njena žaba tokrat hrabro pade vznak.
Na žaluzijah so slike, freske, figure.
Skrivajo se in ona mi morda pove,
da naj ne pretvarjam. Da sem konj,
jezdna žival, ki škripa pod njenim obokom.
Ščemi. In misel zajadra tja,
kjer ni muh. Kaj kruli pod
vzglavjem? Spet bo parada:
tankist ima tankega. Vtikač
se ne vda. Lenin brni kot komar.
V mehurju tiktaka minljivost.
Bo tokrat dovolj za oba?
Vprežena v sivo vsakdanjost
se teta plaho nagne nadme: pove,
da sem včeraj brizgal kot veper.
Stene drhtijo kot za šalo.
In spet: ne jenja drhteti, vreščati,
ne zna drugače. Slavolok otrpne, plin
se zvrtinči navzgor. Diha po ribje.
Njena žaba tokrat hrabro pade vznak.
Na žaluzijah so slike, freske, figure.
Skrivajo se in ona mi morda pove,
da naj ne pretvarjam. Da sem konj,
jezdna žival, ki škripa pod njenim obokom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 12. 04. 2010 ob 10:14
- Prebrano 867 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 317
