Krokodil na razpotju (T. Šalamunu)
Ne jezdiš rahlo, debeloglavec, a noriš,
ko sanjaš o sotočju. Molk ti ne sede.
Zabadaš olje v steno, ovčja glava
ti ne da miru, ko bolščiš v večer.
Soseda je štirioglata, ustrezno opiljena.
Njena žaltava mast drhti, zaklonišče prepeva,
smeti pred vrati so od včeraj. V drvarnici
objeta smrdita Petrarca in Brahms.
Kritik je misel sejal, dnevi so šli.
Se nekaj opoteka, razhaja. Od kosti
leti drobir in ti drhtiš. Saje puhtijo.
Na nočnem nebu poje poslušalka. Medo gode.
Stihi bolijo v popkovini. Drevo je podobno
mogočnemu škratu. Slepi zajci so tokrat
luno obšli. Iz rude v močvirje spreminjaš dotike,
ki so se mastni pasli v sencah Šambale.
Ob črni vodi v kitari so skrite sirene.
Vrtoglavo diše katakombe, ti se smejiš.
Ne jenjaj, dokler se ti v glavi ne sprimeta
v eno papir in korajža! Mati velja.
ko sanjaš o sotočju. Molk ti ne sede.
Zabadaš olje v steno, ovčja glava
ti ne da miru, ko bolščiš v večer.
Soseda je štirioglata, ustrezno opiljena.
Njena žaltava mast drhti, zaklonišče prepeva,
smeti pred vrati so od včeraj. V drvarnici
objeta smrdita Petrarca in Brahms.
Kritik je misel sejal, dnevi so šli.
Se nekaj opoteka, razhaja. Od kosti
leti drobir in ti drhtiš. Saje puhtijo.
Na nočnem nebu poje poslušalka. Medo gode.
Stihi bolijo v popkovini. Drevo je podobno
mogočnemu škratu. Slepi zajci so tokrat
luno obšli. Iz rude v močvirje spreminjaš dotike,
ki so se mastni pasli v sencah Šambale.
Ob črni vodi v kitari so skrite sirene.
Vrtoglavo diše katakombe, ti se smejiš.
Ne jenjaj, dokler se ti v glavi ne sprimeta
v eno papir in korajža! Mati velja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 12. 04. 2010 ob 09:49
- Prebrano 837 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 345
- Število ocen: 8
