
Belo črn privid,
nad glavo v gnezdu štorklja,
pomlad - po zimi, ki se nikoli ni končala,
prihajam, da se srečajo najine sledi,
ko stopava vsak zase,
v jutrih te sovražim
in ob večerih divje vlečem nase,
da z jutrom v sanjah lahko te samega pustim.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!