Napisala bi poezijo,
v kateri bi bile vse moje misli,
vsa moja čustva.
Pa ne najdem rime in pravih besed.
Veselim se vsakega novega dne,
pa čeprav je prihodnost daleč in jutri negotov.
Prinesel si smeh v moj pusti vsakdan,
vesela sem, da je tako.
Rada te imam.
Nisem ideal in nikoli ne bom.
Sem le nekdo z bujno domišlijo in s širokim srcem.
Zate, zanje, za vse.
V omami pozabim, da sem napaka, nekdo
ki ne bi smel sedaj biti tu.
Pa vendar ...
Rada živim to življenje, ki mi je dano
in rada imam ljudi.
Tudi njih, ki me niso želeli,
ki so me prizadeli, ki so mi scefrali dušo in srce.
Misli so mi ostale
in polagam jih na papir
Tebi, njim vsem.
Rada bi samo pustila sled,
da sem bila, da nekaj ostane.
pa naj so to spomini v srcu redkih,
ki so imeli priložnost, da so me resnično poznali,
slike v očeh znancev,
poezija na kosu papirja.
Rada bi, da nekaj ostane.


(Na ladji sanj, 1999)

lenči