Ples, ta moč sama v meni se rodi.
Ti dviguješ me v ekstazo, ki gori.
Pogled me spremlja, vsak moj utrip srca,
vsak moj nasmeh, ta noč je čudežna.

Dam moč ti, da podreš navade grozne,
umikam stran oči, prikrito solzne.
Pomeniš mi veliko, tega nočem
zagledati nikoli več, jaz hočem,

da ti problemi dušo zapustijo,
to zlato srce na svetlost spustijo,
ožarilo nas bo s toploto svojo.

Le grenka tvoja pot teži mi misli,
tvoj mlad nasmeh me gleda, spet je isti.
Opita plešem s tabo v evforiji.

By the way: Nekateri pogosto narobe razumejo, zato za info - to ni osladno-ljubezenska pesmca, ampak zgolj razočaranje nad eno ful ful vredi osebo.

Ana Ermelinda