Živeti po pravilih skrbno,
živeti zanje je nesmisel.
Poglej! Za koga tale misel,
ta smrt živi na svetu bolno?

Prijatelj stal ti je ob strani,
nasmeh delil s teboj in jezo.
Nemarno vse obuja tezo,
da sreča vsa izginja v mani.

Samota legla je globoko vate,
izguba zategnila je kravate
okrog vratu podob še znanih.

Grenkoba se rodi v nas samih.
Zakaj umrejo dobri le ljudje?
Praznino pustijo zgodnje solze...

Ana Ermelinda