Na tleh v otroški sobi na oranžni preprogi,
sem skregala se s slončkom in jezikala stonogi.

Razglasila sem, da se bom igrala z avtomobilčki,
da me zanimajo samo še ceste in kolesni ventilčki.

Da ne bom več igračke v škatle dajala,
bom raje v sobi po stenah čečkala.

V posteljo bom nesla traktor in robota,
pri večerji bom poskrbela, da dosti bo ropota.

Ko skrbna sinova bosta pospravila že mizo,
bi jaz za večerjo eno veliko čokoladno lizo.

Ko mi bosta zobe s ščetko umivala, bom vreščala,
v kopalnici bom po pručki gor in dol skakala.

Kaj mar mi za sveže oprano, zlikano pižamo,
se bom oblečena zarila v sveže posteljo postlano.

Veste!

V otroški sobi se ponoči vedno kaj dogaja
in prestrašena mama strašne glasove oddaja.

Res, grozljivi duh prišel je v temno sobo
prižge naj se luč in prežene to grdobo!

In ker iz sobe ponoči grdoba, ne, noče oditi,
smo zjutraj, vsi skupaj, pod isto odejo skriti.

Zalka Grabnar