Čisto tiho v kotu sedi
gleda ga in si briše oči.
Žalostna, da ga je spoznala,
žalostna, ker se mu je predala.
Ljubezen postala ji je tuja
gledati ga bilo ji je nuja.
Ni več poznala njegovega smeha
deležna bila je le težkega greha.
Ko skozi vrata je odšel,
v njej se žarek je vnel
upala je da se vrne ne,
da oddahnilo se ji bo srce.
Ko pa pozno zvečer se je vrnil
v njej se strah je povrnil.
Tiho se v kot je skrila
se v trpljenje ponovno vrnila.
To se dogajalo je vse dni,
dokler se od življenja poslovila ni.

Lea