Sam, spet
Spet sem te videla.
Stal si tam.
V modro sivi »porhnati« srajci.
V ožuljeni roki si držal skorjico kruha,
jo rezal z »balažekom«.
Dišalo je po kruhu, tebi, tvojih laseh.
Bil si sam v tisti sivi sobi.
Načenjal skorjico.
»Saj lahko pridete«, si rekel.
Hotela sem te objeti,
vendar ta tišina.
Stal si tam.
Čas me je vsrkal.
Siva soba in ti.
Ostal si sam,
sam s skorjico kruha.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mojki
- 31. 12. 2009 ob 09:20
- Prebrano 764 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245
- Število ocen: 7
